V adventni tihi čas nas je ponovno sprejel Zavod svetega Stanislava v Ljubljani. Kot je povedala s. Magdalena, se tu počutimo že kar domače in se ponovno zahvaljujemo prisotnim v Zavodu za gostoljubje.
Za spovedovanje je prišel tudi naš g. Martin Zlobko, ki ima sicer sedaj druge zadolžitve, ampak je ostal toplo zapisan v srcih naših otrok, ki so se ga razveselili. Pridružili so še še drugi duhovniki. Vsem iskrena hvala za njihov čas, ki so nam ga namenili.
G. Marko Čižman nas je v krešendo ritmu uvedel v mašo in nam malo našpičil ušesa pri pridigi.
Vsak ima na razpolago, da hodi po Božjih ali »manjbožjih« poteh. Manjbožje poti so razuzdanost – delam kar mi paše; pijančevanje – pa ni samo uživanje alkohola, ampak tudi pretirana uporaba telefona, pretirano delo, vse kar nas odvleče, da premalo časa posvečamo odnosom s svojimi bližnjimi. Med manjbožje spadajo tudi pretirane skrbi, kaj bo, kako bo … Dostikrat nam te skrbi uničujejo vsakdan, ko pa pridemo do tja, pa že nekako zvozimo čez tisto.
Med Božje pa spada iskrenost, zaupanje … Iskrenost je tudi nekaj, kar se bojimo. Ko rečeš, kaj iskreno, ti lahko bližnji zameri ali pa ti zameriš; vendar če kritiko dobronamerno premisliš in potegneš ven dobro, lahko narediš napredek in nekaj storiš bolje. Pomembno je, da smo z bližnjimi v odnosih, si pomagamo, zaupamo. Naj pa nam pri tem pomaga mali Jezus, za katerega pripravljamo prostor v naših srcih.
Sveto mašo je obogatil zbor mladih iz župnije Homec, pomagale so animatorke.
Naj zasvetijo luči z naših adventih venčkov na našo skupnost in naj svetloba vedno žari.
Veseli smo bili vseh, ki ste lahko prišli. Skupaj je lepše. In hvala naši s.Magdaleni, ki nas zbira in poskrbi za vse potrebno, da dogodki ubrano potekajo.
Hvala g. Simonu, ki je trdna skala in vodič naši skupnosti.
V nedeljo 1. decembra 2024. smo se v Zavodu svetega Stanislava pri sveti maši prvega tedna v adventu, ki ga zaznamuje ideja upanja v prihod Odrešenika, srečali starši in mladostniki ter bivši veroučenci v okviru skupnosti družin sestre Magdalene, ki vodi verouk v Centru za izobraževanje in rehabilitacijo v Kamniku.
Opažam da srečanja mladostnikom zelo veliko pomenijo, saj se lahko pogovorijo in podružijo med seboj, ter tako obogatijo drug drugega. Veseli so tudi, da se lahko udeležijo zakramenta svete spovedi, ki jih očisti za srečanje z Gospodom v sveti evharistiji.
Vsakič ko se srečamo, ob različnih priložnostih na različnih lokacijah, ki jih skrbno s pomočjo Svetega Duha izbere naša katehistinja, nas želi predvsem utrditi v medsebojnih povezanostih in hkrati usmeriti naše zavedanje k hvaležni drži do Boga, kateri nas s svojo dobroto in ljubeznijo vedno milostno blagoslavlja.
To so svojevrstne kataheze, ki pravgzaprav nadomeščajo klasične veroučne ure. Ob tem se da začutiti, kako je prav vsak posameznik na skupnih dogodkih sproščen in prepojen z Božjo ljubeznijo.
Ta oblika verouka je velik blagoslov in popestritev načina življenja, da lahko vsak mladostnik ob tem gradi svojo osebno pot vere in odnosa drug z drugim in z Bogom.
Gre za posebne trenutke, ki širijo spoznanje, da je vera res dostopna vsakomur ne glede na to kako jo doživlja.
Vedno se da izluščiti bistveno sporočilo, ki ga Gospod oblikuje za vsakega posameznika.
Na koncu vsakega srečanja mladi odhajamo na svoje domove veseli in ponosni, da nam je dano krepiti vero na različne načine, ki nas na koncu vse združujejo v enotne in trdne ter ponosne kristjane.
Jezusov prijatelj Blaž Romih.
