Digitalni svet, ki je vedno bolj del našega vsakdana, prinaša s seboj svoje prednosti in izzive. O tem spregovori okrožnica papeža Frančiška Vsi bratje. Vabljeni k branju in razmišljanju ob kratkih odlomkih iz poglavja Slepilo komuniciranja.
V digitalnem komuniciranju hočejo pokazati vse. Vsak posameznik postane predmet pogledov, ki brskajo, slačijo in širijo, pogosto anonimno. Spoštovanje drugega se sesipa. Tako mu lahko škodujem, ga ignoriram in se od njega distanciram, brez najmanjšega sramu lahko vdrem v njegovo življenje. ( t. 42)
Po drugi strani pa sovražna in razdiralna digitalna gibanja ne pomenijo – kakor bi nas želel kdo prepričati – najboljše vzajemne oblike pomoči, temveč so zgolj interesna združenja proti sovražniku. »Digitalna sredstva komunikacije lahko prej pripeljejo do odvisnosti, osamitve in postopne izgube stika s stvarnostjo, saj so ovira za razvoj pristnih medosebnih odnosov.« ( t. 43)
Potrebujemo telesne gibe, obrazno mimiko, tišino, govorico telesa, celo vonj, drget roke, rdečico, znoj, kajti vse to je sestavni del človeške komunikacije. Digitalni odnosi, ki nas odvezujejo napora pri vzgoji prijateljstva, trdne vzajemnosti, pa tudi postopoma zorečega soglasja, imajo videz družabnosti. Ne oblikujejo zares »mi«, temveč po navadi prikrivajo in širijo le individualizem, ki se odraža v ksenofobiji in zaničevanju slabotnih. Digitalna zveza ni dovolj za vzpostavljanje mostov. Ni sposobna združiti človeštva. (t.46)