Ob začetku novega šolskega leta, v soboto, 26. 9. 2026, smo se s sestro Magdaleno in Našo skupnostjo družin, odpravili na romanje v Istro.
Geslo našega romanja je bilo OD MARIJE K MARIJI.
Najprej smo se zbrali na Lomu. Jutro je bilo sveže, a dan je bil blagoslovljen in čudovit, obsijan s soncem in z našo dobro voljo.
Nadaljevali smo pot v Cerkev v Bertokih. Sprejel nas je g. župnik Zoran Zornik. Cerkev je posvečena Devici Mariji Vnebovzeti. V njej smo zmolili Marijine Litanije.
Gospod nam je povedal, da bodo imeli naslednji dan, v nedeljo, 27. 9. 2026, praznovanje – 350 let nastanka cerkve. Cerkev je bila prenovljena pred 100 leti in v prihodnosti načrtujejo obnovo.
Sestra Magdalena je povedala, da je tukaj nekdaj učila verouk. Lepo nam je, ko hodimo po poteh, kjer je ona hodila nekdaj. Povedala je, da se spominja, kako dobro sadje so imeli v vrtu in da bomo tudi mi ozkusili sočne sadeže … Pričakovali smo kaki, morda slive, a presenečenje – cela ohcet!
Pridne gospodinje, med njimi tudi Magdalenina učenka, so pripravile raznovrstne dobrote, pecivo, sadje in kavo. Od vseh dobrot na mizi so se našim otrokom zaiskrile oči – slišali smo, da je nekdo izjavil, da tako lepo in dobro postreženi, kot smo bili tukaj, še nismo bili nikoli. Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec in skoraj smo se zaljubili v to malo prikupno župnijo, v Bertoke.
Hvala gospodu župniku in prijaznim gospodinjam za takšno prisrčno gostijo! Bog povrni.
Od Marije Device Vnebovzete smo se odpravili k Mariji v Strunjan. Do cerkve vodi strma in relativno ozka pot, na vrhu pa nas je čakalo presenečenje. Zelo lepa in znamenita Cerkev, svetišče Marijinega prikazanja.
Cerkev stoji na vzpetini nad Mesečevim zalivom. V bližini stoji Strunjanski Sveti križ, lepa razgledna točka. Prvotna Cerkev je tukaj stala od leta 1200. Po izročilu se je v noči s 14. na 15. avgust 1512 dvema čuvajema v vinogradu prikazala Devica Marija. Po tem dogodku je Cerkev dobila ime Svetišče Marijinega prikazanja.
Sveto mašo je daroval upokojeni koprski škof dr. Jurij Bizjak, somaševal je strunjanski župnik g. Bojan Ravbar, v spovednici je bil g. Vinko Paljk, župnik iz Portoroža.
Imeli smo pravo slovesno nedeljsko mašo z organistko gospo Marijo Holcar, ki že 65 let izvablja iz orgel prave zvoke, in pevko Tatjano Bodlaj, gospo Zinko in Simona. Tatjanin sin je ministriral.
Maša je bila darovana za pokojnega Stanislava Zvera in čutili smo povezanost z njim in njegovo družino.
Poslušali smo tako navdihujočo pridigo, da smo kar oživeli. G. škof nas je navdušil s svojo neposrednostjo, toplino in pristnostjo – govoril je z velikim žarom, v nas je prižigal upanje.
V kratkem bo praznoval 80 let. Zahvaljujemo se mu in mu želimo še veliko zdravja!
Ob zaključku smo se skupaj fotografirali. Potem nas g. Bojan povabil v župnijsko dvorano. Podaril nam je knjižico Marijin evangelij v strunjanski poslikavi. V njej je veliko duhovno bogastvo razumljivo za vsakogar in ob vsakem času. Naj mu Gospod poplača to pozornost do nas. Na mizi pa nas je čakala tudi domača pozornost. Sledilo je naše piknik kosilo. Veselja in dobre volje ni manjkalo. Pridružil se nam je g. škof. Spoznali smo tudi sestro g. Vinka, ki je srečanje strnila z besedami: To je bil dan, ki ga je naredil Gospod.
Hvala naši srčni sestri Magdaleni, ki nas povezuje v Naši skupnosti družin – med seboj in z Jezusom.
Po Mariji k Jezusu … BOG OBILO POVRNI!
Mateja Burgar
