S sestro Magdaleno so se na prvo sveto obhajilo letos pripravljali Neža, Matic in Martin.
»Komaj čakam, da grem k obhajilu, imam pa malo treme in malo sem živčna. Ali bom naredila vse prav.« To so besede Neže, ko je nastopil čas, da se odpravimo od doma. Vsa polna pričakovanja. Ne da se opisati tega veselja, dobesedno žarela je od sreče.
Družine prvoobhajancev Neže, Matica in Martina smo se v kapeli Zavoda sv. Stanislava zbrali pol ure pred obredom. Pred obredom nas je nagovoril direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen in nam zaželel lep obred in praznovanje slavnostnega dne.
Obred svetega obhajila je vodil gospod Marko Čižman. Kako lepo na preprost način je z pihanjem balonov pokazal prejem Svetega Duha v srce. Ko nas obišče Sveti Duh se nam srce napolni z ljubeznijo, veseljem … To prav gotovo velja za Nežo, Matica in Martina, ki to prejemajo in živijo brez vsakih predsodkov in v pravem pomenu besede.
Veselje se je nadaljevalo tudi ob prelepem prepevanju pevcev iz Preske pri Medvodah in kretnjah animatorke. Bilo je tako lepo, da smo sodelovali vsi navzoči in neizmerno uživali.
Seveda je imela svoj govor tudi naša draga sestra Magdalena. Njene besede in milina vedno pobožajo dušo.
Po obredu so sledile še zahvale in izročitev darov gospodu Marku, ministrantoma, ravnateljici Ciriusa Kamnik Isabelle Morel Bera, fotografinji Urški, vodji animatorjev Simonu Zormanu, ostalim animatorjem, pevcem in na koncu tudi sestri Magdaleni.
Gospod Marko je blagoslovil hlebec kruha in darila, ki jih je za prvoobhajance pripravila sestra Magdalena. Podarila jim je verižice s prelepim križem.
Sledilo je slikanje prvoobhajancev s sestro in gospodom, z družino in še ostalimi povabljenimi.
Ob izhodu iz kapele je gospod Marko lomil koščke kruha in nam jih delil.
Druženje se je nadaljevalo še v avli ob dobrotah.
Verjamem, da bo ta dan ostal v najlepšem spominu vsem navzočim in ne le našim trem sončkom.
Jerneja Peršin
Da je bila nedelja, 28.5. čudovit dan, s soncem obsijan in naravo v polnem razcvetu, ni nenavadno. Morda je bil tak ravno zato, ker je obeležil veselje, ki se je pripravljalo v svetli cerkvi Zavoda sv. Stanislava, kjer so se zbrali bližnji in prijatelji Neže, Martina in Matica ob sprejemu Jezusa v njihovo srce. Cerkev je donela od radostnih glasov in prisrčne pridige duhovnika Marka Čižmana, tekom katere je v duhoviti metafori napihnil tri balone, na katerih so se pokazala srca, ki so bila v naslednjem trenutku že naša in ta tokrat polna Svetega Duha. In četudi bodo baloni nekoč splahneli in bo zrak iz njih ušel, pa bo v naših in še posebej v srcih Neže, Martina in Matica, Bog ostal, še več, morda se bo kot zrak iz balonov razširjal navzven in polnil srca drugih.
Sara Križaj, animatorka
V nedeljo 28.5. smo se v Zavodu sv. Stanislava zbrali s prav posebnim namenom in sicer, da bi skupaj s tremi prvoobhajanci sprejeli Jezusa v srce. Zbralo se nas je kar nekaj, tako sorodnikov, kot tudi družin in prijateljev iz Naše skupnosti družin. Obred svete maše je bil čudovit, dodatno pa so ga popestrili še pevci na koru in seveda g. Marko Čižman. Sledilo je še prijetno druženje in razšli smo se v veselju po novem snidenju v juniju.
Tea Kovač, animatorka
foto: Urška Einhauer, Simon Zorman
