“Pridi, pridi, Sveti Duh,

iz nebes na nas razlij

svoje lúči svetli sij!”

je vzklik, ki ga z vso Cerkvijo ponavljamo, ko prosimo za dar Svetega Duha. In kdo si ne bi želel, kar nam pravi pesem slednica?

 

 

Pridi, pridi, Sveti Duh,

iz nebes na nas razlij

svoje lúči svetli sij!

 

Pridi, oče revežem,

ki deliš darove vsem,

pridi, srcem svetla luč!

 

Ti olajšaš nam bridkost,

ti si dušam sladki gost,

ti jih sládko poživiš.

 

V hudem trudu si nam mir,

v vročem dnevu hladen vir

in tolažba v žalosti.

 

O, ti luč preblažena,

daj, razsvêtli srca vsa

zvestih svojih vernikov.

 

Saj brez tvoje milosti

človek poln je bednosti,

krivdi ne izógne se.

 

Duši madeže izmij,

kar je súho, spet zalij

in ozdrávi rane vse!

 

Upogni, kar upira se,

vse ogrej, kar mrzlo je,

vôdi vse, ki so zašli.

 

In sedméro vlij darov

v duše svojih vernikov,

saj ti v vsem zaupajo.

 

Za krepost plačilo daj,

srečno smrt in sveti raj,

v njem veselje vekomaj.