Moderni umetnik me je upodobil s palico in to spominja na moje romanje v Sveto deželo. Palica tudi ponazarja, da je naše zemeljsko življenje, romanje v našo domovino v nebesih.
Mnogi ljudje si hočejo napraviti raj tukaj na zemlji, srečno živeti z vsemi zemeljskimi dobrinami, ki jih zagotavljata znanost in tehnologija. V resnici pa te stvari same po sebi ne zagotavljajo sreče!
V času hude bolezni, težkih preizkušenj in stisk, spoznavamo, da nam posvetno imetje nič ne koristi. Oklepati se je treba vere, skale Njegove večne ljubezni.
Sveti Avguštin pravi: »Zase si nas ustvaril, Gospod, in naše srce je nemirno, dokler se ne spočije v tebi.«
Jaz že počivam v Bogu. Uživam Njegovo navzočnost in nikoli se ne naveličam njegove svetlobe.
Prišla sem na konec svojega romanja in svoje palice več ne potrebujem! Z veseljem jo predam tebi, kakor tekač preda štafetno palico novemu tekmovalcu. Jo sprejmeš?
Zate bo to znamenje mojega blagoslova, mojih molitev in moje podpore na tvoji poti svetosti k Bogu.
Izroči svoje življenje v Božje roke in on bo vedno s teboj. Postal-a boš Njegova mojstrovina življenja.
Varno potuj!
Tvoja prijateljica Angela
(iz knjižice Skupaj s sveto Angelo v edini ljubezni do Boga in bližnjega)