Iščem, tehtam, poskušam besede,
take, ta prave, ne lesene,
ki bodo zapele, razumele,
tiho zvenele, šle na pot,
igrivo poletele, tja na
drugo stran.

Tam, bodo, na oknu,
sedele, čakale,
da kdo jim odpre.

Pride dan, naročje odpre se,
vesele besede izgubijo se v njem.
Je kot pomlad.
Rastejo, poganjajo sad, na dnu zemlje.

A nekatere, bodo,
na oknu obsedele, hrepenele,
da luč se prižge.