Vsaj letos lahko vse naše poti imenujemo romanje, saj je to sveto leto eno samo romanje, tudi če ne gremo skozi sveta vrata.
V Postojni nas je objel postojnski mraz, ki ga je opazil tudi lanski novomašnik Mel Kovic, tukajšnji kaplan, saj je omenil, da so njegovi domači kraji v primerjavi s tem Toskana. Tudi sama imam še vedno v spominu mrzlo postojnsko burjo iz srednješolskih let. Ampak pričakala nas je toliko bolj topla in svetla notranjost cerkve sv. Štefana. Občudovali smo jaslice s številnimi prizori in premikajočimi figurami.
Med mašo nas je gospod Tadej nagovoril, kako se je Jezus dal krstiti Janezu Krstniku. Čeprav kot Bog – Božji sin krsta ni potreboval, se je spustil do depresije po kateri teče reka Jordan, spustil se je za nas, da bi nam pokazal, da je z nami in nas ljubi in skrbi za nas.
Po maši smo si ogledali jaslice na Velikem Otoku pri gospodu Poldetu Nagodetu, ki jih izdeluje od leta 1988. Ker je kot dijak občudoval jaslice pri frančiškanih v Ljubljani, je želel ustvariti gibljive jaslice doma in jih stalno dopolnjuje. Želel je ustvariti jaslice, ki sledijo Svetemu pismu. Od angelovega oznanjenja Mariji in njenega zgodi se, prikazanja angela Jožefu v sanjah naj sprejme Marijo za svojo ženo, do obiska pri teti Elizabeti, ko je od veselja poskočilo dete v njenem telesu. Do prizorov iskanja prenočišča v Betlehemu, do čakanja rojstva, ko se je dobesedno odprla zemlja in dala Zveličarja. Sledili smo svetim trem kraljem, oni pa repatici, opazovali pastirce in njihovo živino. Na koncu pa pospremili sveto družino na begu v Egipt. Skratka celotna zgodba rojstva je prikazana v gibanju na par kvadratnih metrih.
Res lepo doživet dan, ampak tu se še ni zaključil: sestra Magdalena je pisala za vse k sv. Miklavžu, ki je poslal našim pridnim otrokom darila.
Hvala sestri Magdaleni za vse spodbude in molitve, g. Tadeju Ložarju za lep obred in besede poguma in veselja, g. Petru, ki je petje povzdignil v slavo Gospodu in g. Simonu, ki je pripeljal novi animatorki ter skupaj z ga. Biljano poskrbel za celotno organizacijo.
Bogu hvala za današnji dan!
Petra Kavčič
V soboto 11. januarja se je naša veroučna skupina skupa s starši in spremljevalci odpravila na vsakoletni ogled jaslic. Tokrat nas je pot zapeljala v Postojno. Najprej smo se ustavili v tamkajšnji župnijski cerkvi, kjer smo imeli sveto mašo. Po njej smo si najprej ogledali jaslice v njihovi cerkvi. Med ogledom smo prepevali znane božične pesmi. Ob pogledu na jaslice je lahko vsak izmed nas v svojem srcu začutil Jezusovo ljubezen in njegovo hvaležnost, da smo ga pripravljeni sprejeti v naša srca in mu ponuditi toplo zavetje.
Nato smo se odpravili naprej na obisk k družini Nagode, kjer smo si ogledali gibljive jaslice, ki jih vsako leto skrbno postavita Polde in Emanuela. Zdi se mi, da je bila to svojevrstna kateheza, ki je na preprost način razložila dogotke tiste noči, ki so hkrati začetek duhovnega veselja, ki nam je dano, da ga širimo naprej in tako oznanjamo veselo novico o Božji odprtosti za vse ljudi. Na koncu smo se vsi radostni vrnili na svoje domove.
Blaž Romih
