Ohrabrite jih, opogumite jih, naj z veseljem gredo naprej.

Angela je imela tako nalezjivo vero, da se je Caterini polagoma vrnil pogum. Angela se je pogovarjala z njo med tem, ko je predla ter tkala, obujala spomine na Salò in Desenzano. Pripovedovala ji je o dobrih starih kmečkih običajih, Caterina pa ji je govorila o svojih treh otrocih, ki so bili nekoč njeno veselje, sedaj pa bi zaradi njih najraje umrla. Angela je posušala in razmišljala. Nato je s toplim in prepričljivim poudarkom govorila o Bogu, ki nam včasih kaj vzame, da nas nato lahko obogati z dobrinami, ki nam jih nikoli ne bosta mogla vzeti niti smrt niti življenje.

(iz knjige L. Marini in M. B. Rio, v vetru Duha)

Gospod, naj širim pogum.